Izbor Zasavca leta 2017

Zasavc leta 2017 je Dušan Kastelic

Na svečani prireditvi 14. marca v Delavskem domu Zagorje ob Savi smo nocoj razglasili Zasavca leta 2017. V kulturnem delu programa so zasavski pevci ob spremljavi Pihalnega orkestra Svea obudili in na novo zapeli nekaj krasnih skladb, povezanih z Zasavjem.

Med nominiranimi dr. Brigito Drnovšek Olup, Dušanom Kastelicem, Urošem Macerlom, Jano Mlakar Adamič in Romanom Rozino je ta naslov pripadel ilustratorju, striparju in animatorju Dušanu Kastelicu.

Dušan Kastelic je ilustrator, stripar in animator z več kot 20 mednarodnimi nagradami. Septembra 2017 je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za svoj zadnji animirani film Celica. Film je decembra lani prejel tudi nagrado občinstva na 14. Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka v Ljubljani. Isti film z angleškim naslovom The Box pa je te dni začel že tudi svetovno pot na festivalih v ZDA, na Finskem in Portugalskem.

Izbor Zasavca leta je že peto leto zapored pripravilo uredništvo Zasavskega tednika in spletnega časopisa Zasavc.net v sodelovanju z Akademijo Zasavc leta, ki jo sestavlja več kot sto uglednih Zasavcev, delujočih na različnih področjih.

V kulturnem delu prireditve so zasavski pevci mlajše generacije Hana Hribar, Neva Marn, Matic Jere, Primož Siter, Miha Bantan in članice skupine Kumske punce oživeli znane skladbe, povezane z Zasavjem, ki so jih pred njimi prepevali Revirčani, Zasavci, Mladi upi, skupini Orlek in Veter. Glasbenike je spremljal Pihalni orkester Svea Zagorje pod vodstvom dirigenta Petra Kudra. Aranžmaje skladb za pihalni orkester so napisali Igor Podpečan (Adijo, knapi, Na Kum), Vinko Štrucl (Hrastniška deklica), posebej za to prireditev pa sta aranžmaje treh pesmi napisala Klemen Benko (Revirska, Naš ata) in Luka Groboljšek (Moja mala Zagorjanka). 

Z nominiranci sta se pogovarjala novinarja Zasavskega tednika in spletnega časopisa Zasavc.net Tatjana Polanc Kolander in Marko Planinc. Zasavca leta je razglasila predsednica Akademije Zasavc leta Ana Režun, novemu nosilcu naziva pa je priznanje predal Zasavc leta 2016 Gašper Ovnik. Vsi nominiranci so prejeli ročno izdelana priznanja steklarskega mojstra Rada Kališnika, izdelana v peči hrastniške Steklarne.

Dvorana je bila polna, med navdušenim občinstvom so bili tudi gostje: Zasavci leta preteklih let, zasavski župani Matjaž Švagan, Jasna Gabrič in Miran Jerič in mnogi pretekli nominiranci za Zasavca leta. Prireditev je povezovala Karmen Cestnik.

Posnetek prireditve bo predvajan na programu televizije ETV v torek, 20. marca, ob 19.40 uri, po oddaji Merica dobrega.



Člani Akademije Zasavc leta bodo letos izbirali med petimi kandidati, ki so se uvrstili v ožji izbor za naziv Zasavc leta 2017. Med več kot 25 Zasavci, ki bi jim lahko čestitali za prav posebne uspehe v minulem letu, so jih z glasovanjem izbrali predsednica Akademije Zasavc leta Ana Režun s predstavnikoma uredništva Zasavskega tednika Tatjano Polanc Kolander in Markom Planincem, odločali pa so še dosedanji Zasavci leta dr. Jure Knez, Andrej Orožen, Andrej Božič, Simon Tanšek in Gašper Ovnik.

Tako kot vsako leto bo tudi letošnji izbor Zasavca leta obogaten s prav posebnim programom. Na odru zagorskega delavskega doma bomo oživili šest skladb, ki so povezane z Zasavjem in so jih izvajali različni izvajalci. V novi preobleki jih bodo zapeli že uveljavljeni pevci mlajše zasavske generacije Hana Hribar (Adijo, knapi), Neva Marn Hafner (Revirska), Kumske punce (Naš ata), Matic Jere (Moja mala Zagorjanka), Primož Siter (Na Kum) in Miha Bantan (Hrastniška deklica). Priredbe skladb pripravlja Klemen Benko, zaigral pa jih bo Pihalni orkester Svea Zagorje, ki ga vodi dirigent Peter Kuder. Prireditev bo tudi tokrat, kot že vsa štiri doslej, vodila Karmen Cestnik. Priznanja za vse nominirance bo tudi tokrat izdelal steklarski mojster Rado Kališnik. Po prireditvi sledi druženje vseh udeležencev prireditve v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje.

Nominiranci

Zasavca (ali Zasavko) leta 2017 bodo člani akademije izbrali izmed petih izjemnih Zasavk in Zasavcev, ki so v letu 2017 premikali meje na področjih, kjer dosegajo izjemne uspehe. Nominirani so:


brigita-olup-1

dr. Brigita Drnovšek Olup

zdravnica, oftalmologinja iz Trbovelj


dusan-kastelic

Dušan Kastelic

ilustrator, stripar, animator iz Zagorja


urosmacerl

Uroš Macerl

kmet in okoljski aktivist iz Zagorja


jana-mlakar

Jana Mlakar Adamič

etnologinja, muzejska svetnica iz Trbovelj


romanrozina

Roman Rozina

pisatelj, publicist, novinar z Izlak





dr. Brigita Drnovšek Olup

Zdravnica oftalmologinja, zaposlena na Očesni kliniki UKC Ljubljana, ki je septembra 2017 v Stockholmu prejela visoko mednarodno priznanje za delo na področju očesne plastične kirurgije.

brigita-olup-1

Brigita Drnovšek Olup je slovenska zdravnica oftalmologinja, priznana v mednarodnem okolju. Septembra 2017 je prejela visoko mednarodno priznanje za delo na področju očesne plastične in rekonstruktivne kirurgije. Podelili so ji ga v Stockholmu na letnem kongresu Evropskega združenja za področje očesne plastične in rekonstruktivne kirurgije (ESOPRS). Priznanje je prejela predvsem zaradi svojih inovativnih kirurških in laserskih metod, ki so postale uveljavljene v Evropi in svetu.

Leta 1979 je diplomirala iz splošne medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. Specializacijo iz oftalmologije je opravila 1987 na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (UKCL) in leta 1991 magistrirala iz oftalmologije na zagrebški medicinski fakulteti. Doktorirala je 1995 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Službovala je na ljubljanski očesni kliniki, kjer je bila v letih 2002-2009 predstojnica. Svet Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani jo je 16. aprila 2009 imenoval za Strokovno direktorico ljubljanskega UKC. Zaposlena je na Očesni kliniki UKC Ljubljana, je tudi svetovalka uprave UKCL.

Je Trboveljčanka, ki živi in dela v Ljubljani, njeno strokovno znanje pa premika svetovne meje na področju očesne plastične kirurgije.

Dušan Kastelic

Ilustrator, stripar in animator iz Zagorja ob Savi, ki je septembra 2017 na Festivalu slovenskega filma prejel vesno, decembra pa nagrado občinstva 14. Mednarodnega festivala animiranega filma Animatekaza svoj animirani film Celica.

dusan-kastelic

Dušan Kastelic je ilustrator, stripar in animator. Septembra 2017 je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za svoj zadnji animirani film Celica. Film je decembra lani prejel tudi nagrado občinstva na 14. Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka v Ljubljani. Pravkar pa taisti film z angleškim naslovom The Box že začenja tudi svetovno pot in nastopa na večjih svetovnih festivalih. V marcu so ga tako prikazali na festivalih Cinequest v ZDA, Tampere na Finskem, Monstra na Portugalskem.

Prve stripe in ilustracije je objavljal že kot študent v Mladini, Cicibanu, PIL-u ... Širši javnosti pa je postal znan po politično angažiranih stripih in ilustracijah, ki jih je v času "Slovenske pomladi" objavljal v tedniku Mladina. Kmalu so ga začele privlačiti animacije in predvsem 3D računalniška umetnost, ki je bila takrat šele v povojih. Za skupino Orlek je izdelal znani videospot Perkmandeljc, s katerim je prvič dosegel uspehe izven Slovenije. Njegov naslednji film "Čikorija an' kafe", narejen po skladbi Iztoka Mlakarja, se je predvajal na skoraj 200 svetovnih festivalih in mu prinesel 20 mednarodnih nagrad. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen tudi doma, med drugim je prejel Grumovo priznanje in Zlato ptico. V letu 2016 je pozornost vzbudila njegova prva pregledna razstava, s katero je gostoval v več galerijah doma in v tujini, med drugim tudi v ljubljanski Moderni galeriji. Značilnost animiranih filmov Dušana Kastelica je v tem, da večino dela opravi sam oziroma z zelo majhno (stalno) ekipo.

Je Trboveljčan, ki živi in dela v Zagorju, kjer je ustanovil tudi svoj studio BugBrain.

Uroš Macerl

Kmet in dolgoletni borec za ohranjanje okolja v Zasavju, ki je kot predsednik društva Eko krog maja lani prejel prestižno Goldmanovo okoljsko nagrado, znano tudi kot "zeleno Nobelovo nagrado".

urosmacerl

Uroš Macerl je ekološki kmet in dolgoletni borec za ohranjanje okolja v Zasavju. Kot predsednik društva Eko krog je maja lani prejel prestižno Goldmanovo okoljsko nagrado, znano tudi kot "zeleno Nobelovo nagrado". Nagrado so mu podelili za to, ker so skupaj z aktivisti Eko kroga ustavili sosežig odpadkov in nevarnih snovi v trboveljski cementarni Lafarge.

Že kot otrok je bil priča industrijskemu onesnaževanju okolja, v katerem je odraščal in kjer je imela njegova družina kmetijo. To je v Ravenski vasi, ki leži med Zagorjem in Trbovljami. Ko je s 23 leti prevzel vodenje kmetije in vzgajal drobnico, mu je  slednje preprečevalo prav naraščajoče onesnaževanje okolja. Da bi opozoril na okoljske težave, predvsem povezane s proizvodnjo cementa, se je pridružil članom pri ustanovitvi društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog leta 2005. Od leta 2007 je  tudi predsednik Eko kroga. V okviru društva si je skupaj z drugimi aktivisti prizadeval javnost ozaveščati o nevarnostih industrijskega onesnaževanja in sosežiga odpadkov, ki so ga uvedli v cementarni, kar mu je po dobrem desetletju tudi uspelo. V društvu si še vedno prizadevajo seznanjati širšo javnost o vplivih onesnaževalcev na živi svet, organizirajo izobraževanja, vzgajajo podmladek in se povezujejo z različnimi civilnimi iniciativami.

Uroš Macerl živi v Ravenski vasi v Zagorju ob Savi.

Jana Mlakar Adamič

Muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje (ZMT), ki je novembra 2017 prejela Murkovo nagrado za svoje tridesetletno strokovno in znanstveno delo na področju dokumentiranja, hranjenja in razstavljanja zasavske kulturne dediščine.

jana-mlakar

Jana Mlakar Adamič je etnologinja, muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje (ZMT). Novembra 2017 je prejela najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado za svoje tridesetletno strokovno in znanstveno delo v etnološkem muzealstvu in zasavski kulturi.
Mlakar Adamičeva zbira, dokumentira, hrani in razstavlja posamezne sklope zasavske kulturne dediščine. Objavlja strokovne članke, v poljudnih pa popularizira kulturno dediščino in zbirke matičnega muzeja. Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija, bila pa je tudi pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012. 

V okviru Zasavskega muzeja Trbovlje se je podpisala pod številne projekte. Med njimi so etnološka pot Trboveljske rudarske kolonije, ki dopolnjuje podobo delavske kulture; razstava in katalog o lutkah in lutkarstvu v Hrastniku ter posledična ponovna oživitev nekdanjega lutkovnega gledališča; monografska raziskava vsakdanje prehrane večinskega sloja Zasavčanov v prvih 60. letih 20. stoletja, ki jo je dopolnila z večkrat ponatisnjeno knjigo Teknilo nam je in istoimensko razstavo.

Živi in dela v Trbovljah.        

Roman Rozina

Pisatelj, publicist in nekdanji novinar, je bil leta 2017 že drugič nominiran za nagrado Kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta. Nominiran je bil za roman Zločin in ljubezen.

romanrozina

Roman Rozina je pisatelj, publicist in nekdanji novinar. Leta 2017 je bil že drugič nominiran za nagrado kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta. Nominiran je bil za roman Zločin in ljubezen, ki je izšel leta 2016 pri založbi Modrijan. Čeprav je vse poklicno življenje zavezan pisanju, je v leposlovje vstopil precej pozno. Po obdobjih novinarskega in publicističnega dela, večinoma povezanega z Zasavjem, je svoje prvo leposlovno delo izdal pri skoraj petdesetih letih. Njegov leposlovni knjižni opus pa je že precej obsežen. Prvencu Štiri Sneguljčice in Palček (2008) so sledili roman Galerija na izviru Sončne ulice (2010), novela Relativnosten triptih z vrtnico (2010), zbirka kratkih zgodb Šumijo besede domače (2011) ter romani Štirje v vrsti (2012), Županski kandidat Gams (2014), za katerega je prejel nagrado Modra ptica, ter že omenjeni Zločin in ljubezen (2016).

Pri pisanju ni zavezan eni sami temi, tudi njegov slog se izmika opredelitvam. S svojo izvirnostjo vztrajno širi krog svojih bralcev, medtem ko kritike in nagrade pričajo, da ga naklonjeno sprejemajo tudi strokovni ocenjevalci.

Živi in dela na Izlakah.